K pisanju tega zapisa me je vzpodbudil katastrofalni članek v reviji Jana, kjer je »neodvisna« svetovalna agencija zlivala gnojnico po naložbenih življenjskih zavarovanjih. Kljub temu, da preberem ogromno število člankov take nelojalne konkurence s tako nizkotnim, propagandnim člankom kot je bil objavljen v 32. številki revije Jana še nisem zasledil. Skratka pod vsako kritiko! Kaj nisi neodvisen takrat, ko strankam korektno predstaviš razlike med produkti ne pa takrat, ko po določenih produktih zlivaš gnojnico? Kje se je izgubila poslovna etika? Verjamem, da se bodo na omenjeni članek odzvale tudi ustrezne inštitucije, ki skrbijo za boj proti nelojalni konkurenci saj zakon govori o tem, da je nelojalna konkurenca dejanje podjetja pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerim se povzroči ali utegne povzročiti škoda drugim udeležencem na trgu. Škoda je povzročena že s samo objavo članka, saj bodo finančno pomanjkljivo informirani ljudje postali še lažja tarča obljubam »neodvisnih« agencij o varnosti naložb. Ljudje zapomnite si, VARNIH NALOŽB NI! So samo bolj in manj tvegane naložbe. In klasična (mešana) življenjska zavarovanja spadajo med bolj tvegane naložbe! Vem, težko verjamete a dejstva govorijo sama zase. Poznam kar nekaj ljudi, ki so ob izplačilu klasičnega življenjskega zavarovanja dobili izplačano samo toliko kot so plačali za prvo premijo! Ostalo premoženje so izničili različni vplivi na denarno naložbo (inflacija, devalvacija, zamenjava valute). In seveda visokih stroški zavarovalnic, ki jim jih pri klasičnih življenjskih zavarovanjih še danes ni potrebno razkriti. Po podatkih Statističnega urada RS je bila v času med leti 1985 in 1997 uradna inflacija 1.720.821,40 odstotna kar pomeni, da so se zavarovanci v klasičnih zavarovalnih policah ob izplačilu lahko obrisali pod nosom. Zato trditvi v članku, da vse kar vplačaš na koncu dobiš tudi ven manjka en pomemben podatek, da to velja le v nominalnem (številčnem) smislu in nikakor v realni kupni moči. Ta podatek »neodvisna« svetovalna družba enostavno zamolči. In, ker je v Evropski denarni uniji realna inflacija zadnjih 10 let v povprečju 5,45 odstotkov, vam pri minimalni obrestni meri 2,25 odstotka klasična življenjska zavarovanja že danes delajo katastrofalno izgubo realne kupne moči na vloženih sredstvih. Minimalna donosnost pa se bo, glede na tujino, v prihodnje še znižala. Zato je trditev v članku, da je zavarovalnica še vedno najvarnejša oblika dolgoročnega varčevanja čisti nesmisel. Že sama beseda zavarovalnica pomeni, da vas ustanova zavaruje. Zavarovalnica ni varčevalnica! In zakaj taka gonja proti naložbenim zavarovanjem? Ker zavarovalci pri naložbenih zavarovanjih premije nalagajo v svojem imenu in ne v imenu zavarovalnice, ker posledično ne vlagajo v državne obveznice in bančne depozite in ker jih je bilo leta 2010 že več kot dve tretjini! Ta zapis ni bil napisan zato, da bi se spopadal z vsemi nebulozami in neresnicami v članku ampak zato, da vam pomaga ločiti zrnje od plevela!
V času finančne krize vse več ljudi išče svojo socialno varnost. To zadrego in slabo informiranost ljudi pa se na trgu izkorišča s produkti, ki ponudnikom zagotavljajo reden priliv, ljudem pa lažno varnost. O nesmiselnosti naložbe v gramske zlate palice sem se razpisal v prejšnjem sestavku, danes pa bi rad opozoril na (ne)varnost klasičnega življenjskega zavarovanja. Da zavarovanje potrebujemo, ni sporno, saj si z njim zagotovimo osnovno socialno varnost v primeru izpada osebnega dohodka in poskrbimo za finančno varnost svoje družine. Od tu naprej pa je potrebno biti pazljiv. Lahko se namreč odločite za "visoko tvegano" denarno naložbo klasičnega življenjskega zavarovanja ali pa "manj tvegano" kapitalsko naložbeno življenjsko zavarovanje. Ja, pravilno ste prebrali. Klasično življenjsko zavarovanje sem označil za visoko tvegano predvsem zato, ker je dolgoročna denarna naložba! Tako je okoli 80% vaše premije razdeljene predvsem med različne denarne naložbe (državne obvezice, bančni depoziti,...) in nekaj malega v delnice. In to ne na račun, ki bi bil odprt na vaše ime, ampak na račun zavarovalnice. Če kolikor toliko poznate donosnosti posameznih prej omenjenih naložb, vam hitro postane jasno, da s tako naložbeno politiko zavarovalnica lahko dosežete nekje do največ 4% bruto donosa oziroma okoli 2% neto donosa na leto. V kolikor od tega donosa odštejete še inflacijo, vas lahko že denes začne upravičeno skrbeti, kaj bo od obljubljenega garantiranega nominalnega zneska ostalo čez 15, 20, 30 let. Denarne valute namreč ves čas izgubljajo na svoji kupni moči, kar je lepo videti na zgornji sliki, še posebej pa bo to občutiti v prihodnje, ko se pričakuje precej visoka inflacija. Lahko tudi dvoštevilčna! Poleg tega je na obzorju nov balon, ki se bo kmalu razpočil. Gre za balon obveznic! Kako to izgleda lahko opazujete na primeru Grčije, kjer je vrednost 10-letne državne obveznice v samo dobrih štirih mesecih padla z vrednosti 112,295 na vrednost 92,13. Velik padec so doživele tudi 10-letne državne obveznice Portugalske, ki so svoj vrh dosegle pred dobrima dvema mesecema. Enako ranljive so tudi državne obveznice Španije, Velike Britanije, Japonske,... Bo pri nas morda kaj drugače? Iz vsega napisanega je lepo razvidno, da se vaše premoženje v klasičnem zavarovanju povečuje le nominalno (številčno), v realni vrednosti pa dobesedno izginja pred vašimi očmi. Tako sicer imate več denarja, ki pa je vedno manj vreden! V kolikor s klasičnim življenjskim ali rentnim zavarovanjem postavljate t.i. finančno hišo, vedite, da njene temelje postavljate na zelo močvirnato območje in s tem tvegate največ – vašo socialno varnost v tretjem življenjskem obdobju! Ker pravijo, da je čas najboljši razsodnik, lahko ta sestavek ignorirate in počakate na razvoj dogodkov, a nikar ne pozabite, da ima čas tudi najbolj ostro dleto! p. s. Kaj dolgoročno lahko pričakujete od klasične življenjske zavarovalne police si lahko ogledate na realnem primeru, če kliknite na spodnjo datoteko!
|